Poznate razliko med Prekmurjem, Prlekijo in Pomurjem?

Vam to vprašanje povzroča preglavice? Niste edini. Pokrajinska imena na severovzhodu Slovenije namreč zmedejo marsikaterega obiskovalca. Da boste ob naslednjem obisku točno vedeli, v kateri kotiček “kokoškine glave” se podajate, vas bomo v naslednjih vrsticah poučili o pravilni uporabi vseh treh imen. Tako bo načrtovanje lažje, možnost, da kakega domačina malce ujezite z napačnim poimenovanjem, pa mnogo manjša! ;)

Pomurje – svet ob Muri

Ko vas pot zanese na severovzhod Slovenije, se nahajate v pokrajini, imenovani Pomurje. Kot namiguje že njeno ime, se razteza na obeh bregovih reke Mure. Če se malce pošalimo, bi lahko rekli, da zavzema tako glavo naše “kokoške” kot tudi njen vrat. Na severu sega vse do Avstrijske meje, na vzhodu jo omejujeta Madžarska in Hrvaška, na zahodu pa so meje že nekoliko bolj zabrisane.

In preden postane zanimivo, še opozorilo: kot marsikje po svetu so regionalne in narečne delitve tudi v našem malem koščku Slovenije še vedno predmet številnih razprav. Zato se bomo po najboljših močeh potrudili, da čim objektivneje predstavimo glavna dejstva, podrobnosti pa vam bomo prihranili. Velja? Odlično, gremo na naslednjo lekcijo!

Kjer se srečajo svetovi

Na območju Pomurja se spaja več zgodovinskih regij, ki so si med seboj v mnogočem podobne, a imajo tudi vsaka svoj značaj ter jezikovne posebnosti. Na levem bregu Mure je situacija enostavnejša, saj to območje v celoti pripada Prekmurju. Situacija na desnem bregu je pestrejša, saj tu najdemo Prlekijo, po nekaterih virih pa tudi košček Štajerske.

Predvsem Prlekijo tudi mnogi Slovenci zmotno uvrščajo kar v Prekmurje, s tem pa dvignejo pritisk marsikateremu Prleku. Da te napake ne boste storili, si najprej nekoliko podrobneje poglejmo, kje je Prlekija in po čem slovi. 

Prlekija: slikovita pokrajina med dvema rekama

Prlekija je regija, ujeta med zasanjano pomursko ravnico in slikovite griče Slovenskih goric. Prav tako jo omejujeta dve reki: na vzhodu jo od Prekmurja loči Mura, na jugozahodu pa sega vse do Drave, ki Prlekijo loči od sosednje Hrvaške. Meje na severu in zahodu niso jasne – najpogosteje se kot severna meja omenja področje Radencev, nekateri pa k Prlekiji prištevajo tudi Gornjo Radgono. Na vzhodu se razteza vse do krajev, kot so Cerkvenjak, Dornava in Ormož.

Ali Prleki govorijo prekmursko?

Prav tako kot v Prekmurju vas bo tudi v Prlekiji začaral gričevnat svet, poln vinogradov in toplih, gostoljubnih ljudi. A če jim boste pozorno prisluhnili, boste vedeli, da se niste znašli med Prekmurci. Ali pa vas bodo na to zelo odločno opozorili Prlečke in Prleki, kot se imenujejo prebivalci Prlekije.

Svojim sosedom preko Mure so sicer podobni v tem, da tudi ne govorijo, temveč gučijo, a imajo svoj značilen dialekt. In četudi si prekmursko in prleško narečje delita mnogo besed, je med njima tudi mnogo razlik.

Če vas zanima kako zvenita obe govorici, imamo za vas super novico. Obe smo namreč predstavili tudi na tem blogu. Spoznajte prekmurščino in prleščino, da se boste ob obisku nekoliko lažje sporazumevali.

Srce in sonce Prlekije

Srce in največje mesto Prlekije predstavlja Ljutomer, prleška “metropola”, znana po kasaštvu, prvem slovenskem filmskem zapisu in prvem taborskem srečanju, na katerem so ljudje zahtevali uradno rabo slovenskega jezika in združitev Slovencev.

Še eno pomembno mesto je Ormož, znan tudi kot sonce Prlekije. Tudi tu je doma bogata kulturna zapuščina, katere “čuvar” je veličasten grad iz 13. stoletja. V njem danes deluje muzej, v katerem si lahko ogledate vse od arheoloških najdb do predmetov iz časov nekdanje Jugoslavije.

In zdaj, ko veste, da Prekmurje ni v Prlekiji …

… lahko nekoliko pobližje spoznamo še svet na drugi strani Mure. Tu kraljuje Panonska ravnica, ki se na severnem delu sreča z idiličnim gričevjem Goričkega. Prekmurje se je zaradi odmaknjene lege skozi zgodovino razvijalo precej drugače od drugih slovenskih pokrajin, saj je bilo izpostavljeno različnim tujim vplivom, predvsem madžarskemu. Preostalemu slovenskemu ozemlju se je priključilo šele leta 1919, ko je v rabo stopilo tudi ime Prekmurje.

Pestra zgodovina regije se še danes odraža tako v kulturnih kot jezikovnih posebnostih. Tu že od nekdaj vlada dvojezičnost, saj je v uporabi tudi madžarski jezik. Obenem je prekmursko narečje bogato z madžarskimi izposojenkami, denimo pajdaš (prijatelj), gezero (tisoč) ali varaš (mesto).

Prestolnica Prekmurja in Pomurja

Murska sobota je največje in najpomembnejše mesto Prekmurja, hkrati pa tudi Pomurske statistične regije, ki obsega tako Prekmurje kot del Prlekije. V Murski Soboti domuje več pomembnih regijskih kulturnih ustanov. V prečudovitem baročnem gradu ima denimo sedež Pomurski muzej, osrednja muzejska ustanova regije. Druga po velikosti je Lendava, najvzhodnejše slovensko mesto z velikim deležem madžarsko govorečega prebivalstva.

Pogosto zastavljena vprašanja

1. Kakšna je razlika med pojmi Prekmurje, Prlekija in Pomurje?

Izraz Pomurje se uporablja za območje na obeh bregovih Mure, ki vključuje tako pokrajino Prekmurje na levem bregu Mure kot tudi Prlekijo na delu desnega brega. Regiji sta si med drugim podobni po slikovitih vinorodnih gričih in določenih kulturnih ter jezikovnih značilnostih, a ima vsaka svoje narečne in druge posebnosti.

2. Kakšno narečje govorijo v Prekmurju in Prlekiji?

V Prekmurju je v uporabi prekmursko narečje, ki velja za najvzhodnejše slovensko narečje z mnogimi posebnostmi – med drugim vsebuje mnoge izraze, ki izvirajo iz Madžarščine. V Prlekiji se uporablja prleški dialekt, ki je prekmurskemu sicer podoben, a se od njega tudi pomembno razlikuje.

3. Kje se nahaja Prekmurje?

Prekmurje se nahaja na levem bregu reke Mure, ki je tako njegova zahodna meja. Na severu in severozahodu meji na Avstrijo, na vzhodu na Madžarsko, na jugovzhodnem delu pa ga omejuje hrvaška meja.

4. Kje se nahaja Prlekija?

Meje Prlekije so nekoliko bolj zabrisane. Na vzhodu jo od Prekmurja loči Mura, na severu se kot meja pogosto omenja območje Radencev, na jugu sega vse do Drave, na zahodu pa do Cerkvenjaka, Dornave in Ormoža. Nekateri k območju Prlekije prištevajo celo Ptuj, pa čeprav se imajo tamkajšnji prebivalci večinoma za Štajerce.