UNESCO zaš?ita in reka MURA
Reka Mura, ki ima v Sloveniji v spodnjem toku dokaj dobro ohranjeno re?no krajino in velja za pomembno naravno bogastvo, je vklju?ena v omrežje varstvenih obmo?ij narave Natura 2000. Pri UNESCU so v okviru njihovega programa ?lovek in biosfera temu predelu na svetovni ravni podelili status biosfernega obmo?ja kot dela širšega re?nega ekosistema Mure, Drave ter Donave, pri ?emer je slednja znana tudi kot evropska Amazonka.
Ime Mura najverjetneje izvira iz latinske besede »murus«, ki ozna?uje zid ali okop, ali iz staroslovanskega poimenovanja »mur«, kar pomeni temno, ?rno, ali pa celo iz starogrške besede »moira«, ki pomeni usoda. Doma?ini v skladu z zgodovinskimi smernicami radi povedo, da je Mö(j)ra ali Mü(j)ra »?arna« in ?arobna reka.
V Muro se steka voda s površine 14.000 km˛ – približno 70 % v Avstriji in 10 % v Sloveniji, preostanek pa na Hrvaškem in Madžarskem. Njeno pore?je, ki v Sloveniji obsega slabih 1.400 km˛, kar predstavlja skoraj 7 % površine cele države, pa skoraj v celoti pre?ka pomursko regijo. Mura je dolga okoli 440 km, od tega 96 km – slabo ?etrtino poti – opravi v Sloveniji. Ravno tu namre? preide iz alpske, oz. predalpske v nižinsko reko, zaradi ?esar je njen tok po?asnejši ter ima manjši strmec. Dravo se izliva na Hrvaškem in predstavlja slaba 2 % širšega re?nega sistema Donave. Dve tretjini obre?nih površin predstavljajo kmetijska zemljiš?a, slabo tretjino zavzemajo ve?inoma poplavni gozdovi, okoli 4 % pa je v re?nem svetu poseljenih površin. Na obmo?ju Mure in širšega biosfernega obmo?ja živi 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, 1.200 vrst metuljev, 1.200 vrst hroš?ev, 60 vrst rib, 30 vrst sesalcev, 10 vrst plazilcev, 15 vrst dvoživk, 95 vrst polžev in školjk ter mnoge druge vrste. Nekatere od njih so tako redke in dragocene, da so postale zaš?itene.
?eprav je reka Mura dragoceno obmo?je ohranjene biotske pestrosti, je veliko ve? kot le-to, saj predstavlja simbol same pokrajine, ki ji je dala ime. Danes povezuje dva bregova reke, ki ju je neko? lo?evala kot mejna reka.
Mnogo let je omogo?ala preživetje mlinarjem (neko? je bilo na Muri 94 mlinskih koles), brodarjem, ki so pred izgradnjo mostov prevažali ljudi in blago, »büjrašem«, ki so vzdrževali brežine na sonaraven na?in, pa tudi kmetom, saj jim je omogo?ala namakanje in gnojenje polj in gozdov. V preteklosti so vsi prebivalci ob Muri živeli na naraven na?in sobivanja ?loveka, reke in obre?ne narave. Za tak na?in gospodarjenja z reko si v Pomurju prizadevamo še danes, zaradi ?esar se izogibamo gradnji jezov, kanalov in umetnih brežin, težimo k obiskom, ki so naravi prijazni, ter izvajamo ukrepe za varovanje naravnega okolja Mure, Drave in Donave.
