5 zanimivosti o zgodovini Prekmurja
Ste vedeli, da so imeli Prekmurci nekoč svoj knjižni jezik, razglasili pa so celo svojo državo? Zgodovina tega koščka Slovenije je res izjemno pestra, v marsičem pa se pomembno razlikuje od preteklosti drugih slovenskih regij. Spoznajte nekaj največjih zanimivosti, ki so zaznamovale razvoj krajev onkraj Mure!
#1 Prekmurci so bili dolgo ločeni od ostalih Slovencev
Prekmurje je bilo od 11. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne pod vplivom ogrskih vladarjev, zato so bili njegovi prebivalci upravno, gospodarsko in kulturno odrezani od preostalih Slovencev. Tudi od svojih “sosedov” na območju današnje Prlekije, ki so spadali pod avstrijsko krono. Vseeno se trdoživi Prekmurci nikoli niso odrekli svojemu slovenskemu značaju in 17. avgusta 1919 so končno dočakali združitev s svojimi rojaki. Prekmurje je tedaj postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta dan pa je zato v Sloveniji državni praznik.
#2 Prekmurščina je bila nekoč knjižni jezik
Za “prekmürski kniževni jezik” večina slovencev sploh ne ve, pa čeprav se je uporabljal kar okrog 200 let, v njem pa so nastala celo številna literarna dela. Slovenščina je imela namreč od 18. stoletja pa vse do konca druge svetovne vojne dva jezikovna standarda: kranjskega in prekmurskega. Po koncu vojne je prevladal kranjski standard, prekmurščina pa ima danes status narečja.
#3 Prekmurci so imeli svojo državo
29. maja 1919 je Prekmurje za hip postalo država: Murska republika. Pokrajina se je namreč po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske znašla v precejšnjem kaosu in pomanjkanju. Ambiciozni politik Vilmoš Tkalec, ki mu je zaradi vpletenosti v nečedne posle grozila aretacija, je izkoristil situacijo, razglasil neodvisnost od Budimpešte in postal predsednik nove republike. Madžarska Rdeča Armada jo je sicer zatrla že po tednu dni.
#4 Prekmurje – kje, zavraga, je to?!
Ker je bilo Prekmurje toliko časa pod ogrsko vladavino in ločeno od preostalih slovenskih pokrajin, je bilo ostalim Slovencem pred združitvijo skoraj popolna neznanka – tudi tistim na najvišjih položajih. Izvrsten primer je zgodba iz decembra leta 1918, takoj po koncu prve svetovne vojne. Zavedna Prekmurca Ivan Jerič in Mihael Kühar sta se tedaj v Ljubljani srečala z Josipom Pogačnikom, predsednikom deželne vlade. Ko sta ga prosila, da bi z jugoslovansko vojsko zasedel Prekmurje, ju je ta najprej vprašal, kje sploh je ta pokrajina ter če tam prebivajo Slovenci.
#5 Prekmurci bi bili lahko danes Madžari
Po prvi svetovni vojni si vsi Prekmurci še zdaleč niso bili složni glede vprašanja, kam si želijo spadati. Intelektualci in duhovniki so se zavzemali za priključitev Jugoslaviji, del prebivalstva pa je bil bolj naklonjen Madžarski ali celo avtonomiji. Tekom Pariške mirovne konference, na kateri so se po vojni delila ozemlja, se je sicer večina Prekmurcev ogrela za Jugoslavijo.
A združitvi Prekmurja z matičnim narodom je botrovalo tudi veliko diplomatske sreče. Na sejah mirovne konference, na katerih se je odločalo o usodi Prekmurja, so bili namreč prisotni ravno tisti delegati, ki so bili naklonjeni slovenskim zahtevam.
Pogosto zastavljena vprašanja
1. Zakaj je zgodovinski razvoj Prekmurja tako poseben?
Zgodovina Prekmurja se v marsičem razlikuje od zgodovine drugih slovenskih pokrajin, saj je to območje od 11. stoletja do konca prve svetovne vojne pripadalo Madžarom. To pomeni, da so bili prekmurci upravno, kulturno in politično odrezani od svojih rojakov.
2. Ali je Prekmurščina samostojen jezik?
Prekmurščina je imela med 18. stoletjem in drugo svetovno vojno status knjižnega jezika in se je razvijala vzporedno s kranjsko knjižno normo. V njej so nastajala tudi literarna dela. Po vojni je status knjižnega jezika izgubila, saj je Prekmurje prevzelo splošno slovensko knjižno normo. Prekmurščina tako danes velja za narečje.
3. Kaj je Murska Republika?
Murska republika je bila republika, ki so jo maja leta 1919 razglasili na območju Prekmurja in s tem izrazili težnjo po odcepitvi od Madžarske. Madžarska vojska je ustanovitev samostojne države po slabem tednu uspešno zatrla.
4. Kdaj se je Prekmurje priključilo matični domovini?
17. avgusta leta 1919 je Prekmurje uradno postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na ta dan je v Sloveniji državni praznik, ki sicer ni dela prost dan.
