Pokukajte v panonsko hišo

Panonske ali cimprane hiše oz. cimprače niso le slikovit odblesk minulih časov, ko so ljudje zidali s tistim, kar jim je dalo okolje. So tudi spomenik inženirski iznajdljivosti in izkušenosti preteklih generacij.

Hišica je tik hišice ob obeh straneh ceste, vsaka je obrnjena s »čelom« na cesto, a za hišico raso sadna drevesa, a dalje se razprostira polje. Le nizek plot je med hišicami. Ob koncu vasi stoji cerkvica. Lepših podolgovatih vasi si človek res ne more misliti.

Prisežemo, teh besed nismo vzeli iz kake pravljice. Njihov avtor je filozof in antropolog Anton Trstenjak, ki so ga obcestne panonske vasi s svojimi avtohtonimi kmečkimi hišicami popolnoma prevzele. Ko jih boste spoznali, bodo brez dvoma navdušile tudi vas!

Preproste inženirske mojstrovine

Streha iz ržene slame je hiši omogočala, da bolje “diha”. Slamo so ročno poželi, premlatili in počesali, nato pa zvezali v snop in pritrdili na streho.
Les – glavni material – je bil vedno posekan ob pravem času, s čimer so mu zagotovili zdravje in dolgotrajno obstojnost, ne glede na vremenske izzive.
Omet iz ilovice je pomembno prispeval k uravnavanju vlage in temperature v cimprači. Ilovica je namreč vase posrkala odvečno vlago, ko je bil zrak suh, pa jo je sprostila nazaj v prostor.
Fasade so bile barvane v pasovih. Za spodnji, sivi pas so uporabljali pepel ali modro galico, za ostale (bele) ploskve pa apno. V barve je bila največkrat odeta le severna stena.

Atrijske hiše preteklosti

Prve panonske hiše naj bi gradili že v 15. stoletju. Bile so pritlične, zanje pa je bil značilen tloris v obliki črke L ali U. Tako so na nek način predhodnice danes popularnih atrijskih hiš. Streha je bila na dvoriščni strani podaljšana, tako da je ustvarila pokrit prostor za delo ali druženje, ki je cimpračo hkrati povezoval s pripadajočim gospodarskim delom ali hlevom.

Cimprače s svojimi skromnimi merami sicer niso nudile prestiža – v širino so merile do 4, v dolžino pa do 13 metrov. A za svojimi stenami so skrivale edinstveno dušo, zato se še kako splača pokukati vanje. Ste za hiter obisk?

Vstopite in se v preteklost preselite!

Obisk cimprače je kot vstop v časovni stroj, ki vas odpelje tja v 19. stoletje – v čas, ko ljudje pri načrtovanju niso iskali navdiha, temveč so prostore razporejali na funkcionalen in ekonomičen način. Vstopite!

Najprej se zaustavite v glavnem stanovanjskem prostoru: prednji iži s kalnato pečjo in gospodarjevo posteljo. Sedete lahko na klopi ob zidovih, v samih zidovih pa poiščete omarice za dokumente.

Ko zagledate črne stene, veste, da ste v kuhinji – osrednjem prostoru vsake cimprače, kjer je kraljevalo odprto ognjišče. Predstavljajte si police, polne lončenih posod, v katerih se je kisalo mleko in shranjevalo bučno olje, kis ter vodo. Tu se je kljub dimnikom pogosto kadilo. Del kuhinje je imel tudi funkcijo predsobe, iz katere so vrata vodila v shrambo ali zadnjo ižo. Če je bilo prebivalcev več, so tu spali najmlajši.

Pogled navzgor vam razkrije neometane lesene strope. Če pozorno pogledate prečne tramove, boste v njih prepoznali letnice (gradnje) in inicialke, ki pripadajo gospodarju. In če se ozrete še navzdol, opazite glinena tla.

Kaj pa, ko pokliče narava? Hitro ven iz hiše – v ločeno stranišče na štrbunk! ;)

Kje lahko občudujete panonske hiše?

Dandanes popolnoma ohranjenih ali rekonstruiranih panonskih hiš ni več veliko, a v Pomurju najdete čudovite primerke. V Filovcih v občini Moravske Toplice se denimo nahaja Magdina hiša, čudovit primer panonske arhitekture. Ta cimprača ima značilen tloris v obliki črke L, tramove na zunanji strani pa krasijo križi, ki jo varujejo pred nesrečo. Njen bivanjski del je danes preurejen v muzej, gospodarsko poslopje pa ima funkcijo razstavišča, ki gosti tudi manjše razstave in delavnice.

V istem kraju lahko občudujete še dva bisera panonske arhitekture. Lončarska vas oz. Muzej na prostem Filovci se namreč ponaša s kar dvema rekonstruiranima cimpračama. Prva je Petkova domačija, nekdanja lončarska delavnica, kjer zdaj domuje stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov. Druga je Hiša kulinarike, grajena v obliki črke U. Nekoč je spadala med največje objekte na vasi, danes pa lahko v njej spoznate tipičen izgled in vonj še delujoče črne kuhinje.

Imamo pa še eno odlično novico: ob zavedanju vseh prednosti, ki so jih starim cimpračam prinašali naravni materiali, vse več ljudi zopet gradi z lesom, slamo in ilovico. Na svojem potepanju po Pomurju zato dobro napnite oči; z malo sreče boste odkrili sodobne domove z elementi starih cimpranih hiš, tudi s slamnatimi strehami!

Preživite dopust v cimprači!

V Panonski vasi v Moravskih Toplicah se lahko čisto zares preselite nazaj v čas in izkusite duh avtohtone panonske hiše! Hiške s tradicionalnim izgledom že na prvi pogled delujejo tako simpatično, da se boste oddihu v eni izmed njih le stežka uprli.

In preden se ustrašite, da boste kuhali v črni kuhinji ter uporabljali stranišče, naj vas rešimo skrbi: gre za novodobno panonsko arhitekturo z vsem udobjem, ki ga imate doma. Hkrati pa seveda s pristnim romantičnim šarmom in toplino. Krite so namreč s trstiko, ometane z glino, za prijetno bivanje pa v notranjosti sledi obilica lesa v avtentičnem prekmurskem slogu.

Za popolno atmosfero poskrbijo prostrana polja, ki obdajajo Panonsko vas. Opazujete jih lahko kar med tipičnim prekmurskim zajtrkom, ki vas bo pričakal na pragi hišice. V njem ne manjka šunke, klobas, sira in seveda domačega kruha. Bi nekaj dobrega tudi za večerjo? Ni problema – domače dobrote lokalnih pridelovalcev so vam vedno na voljo.

Če bi radi doživeli košček vsakdana izpred mnogih let, hkrati pa spoznali tudi kulinarično izročilo naše čudovite ravnice, ste pravkar našli svojo naslednji destinacijo za oddih. ;)

Pogosto zastavljena vprašanja

1. Kaj je panonska hiša?

Panonska hiša ali cimprača je oblika kmečke hiše, ki je v panonskem območju prevladovala v 19. in 20. stoletju, po nekaterih virih pa naj bi takšne objekte pričeli graditi že v 15. stoletju. Cimprače so bile majhne in narejene iz lokalno dostopnih naravnih materialov: lesa, ilovice in slame.

2. Kako je izgledala cimprača?

Tipična cimprača je bila majhna, pritlična kmečka hiša. Eden njenih najprepoznavnejših elementov je bila slamnata streha. Fasada je bila na spodnjem delu pobarvana sivo, zgoraj pa belo. Tipična zasnova v obliki črke L spominja na današnje atrijske hiše. V notranjosti je bila vedno urejena na isti način: osrednji prostor je bila črna kuhinja, glavni bivalni pa prednja iža.

3. Kje lahko obiščete cimprače?

Rekonstruirane panonske hiše lahko vidite v Filovcih v občini Moravske Toplice, kjer se nahajata Magdina hiša ter muzej na prostem z dvema cimpračama. V eni je razstava lončarskih del, v drugi pa si lahko ogledate črno kuhinjo.

4. Lahko v panonski hiši prenočite?

Če želite oddih, ki vas poveže s preteklostjo, obiščite Panonsko vas. Tu lahko bivate v simpatičnih hiškah, izdelanih v tradicionalnem panonskem slogu, a z vsem sodobnim udobjem.

5. So panonske hiše še aktualne?

Trajnostna gradnja z naravnimi materiali je vse bolj priljubljena, zato so tudi principi gradnje panonskih hiš zopet aktualni. V Pomurju tako lahko naletite tudi na moderne primere klasične panonske arhitekture z elementi cimprač, kot je denimo slamnata streha.